Program Javna sociologija

V letu 2010 je sociologija v Sloveniji obeležila dva pomembna jubileja, 50. obletnico obstoja Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in 50. obletnico Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (tedaj ustanovljen kot samostojni Inštitut za sociologijo in filozofijo). Visoki obletnici sta zahtevali primerno obeležitev institucionalnega obstoja sociologije na Slovenskem.

Še bolj kot počastitev delovanja obeh institucij je bila 50. obletnica obeh primerna priložnost za premislek o družbenem položaju in vlogi sociologije v Sloveniji danes. Kakšno mesto v javnem življenju zaseda, kako (če sploh) pripomore k procesom demokratizacije in pluralizacije slovenske družbe, ki so nujni, če naj se soočimo z izzivi globalizacije, kozmopolitizacije in transnacionalizacije nacionalnih držav? Kakšen ugled nosi glas vede v javnem diskurzu in koliko prostora se danes odmerja sociološki misli, ko gre za premisleke o družbenih vizijah in strategijah razvoja nacionalne, evropske in globalne družbe? Koliko v tem prostoru prevladujejo tehnicistično-ekonomistični pristopi k paradigmam »razvoja« in »napredka«; koliko se v njem uveljavljajo trendi političnega razvrednotenja družboslovno-humanističnih ved, ko gre za oblikovanje konceptov »dobre družbe«? Kje je mesto sociologije v znanstvenih politikah slovenske države od osamosvojitve dalje? Nenazadnje, kako se položaj in družbena vrednost sociologije danes razlikujeta od položaja in družbene vrednosti sociologije v zgodnjem povojnem obdobju, ko se je ta šele formirala v samostojno (nacionalno) disciplino?

Okrogla jubileja sta predstavljala primeren okvir, da se je odprla razprava o naštetih vprašanjih, in sicer v kontekstu koncepta javne sociologije, to je kritične discipline, ki z javnimi intervencijami ustvarja nove dnevne rede za široko družbeno razpravo. To z drugimi besedami pomeni zavzemanje za novo poglavje v zgodovini javnega življenja sociologije v Sloveniji. Nova agenda pomeni zagon dialoga sociologije s širšo javnostjo, z namenom, da bi krepili vlogo družboslovno-humanističnih ved pri oblikovanju politike javne kritične besede.

Koncept javne sociologije je v znanstvenem diskurzu že nekaj časa eden bolj plodnih intelektualnih zastavkov, ko gre za premisleke družbenega, političnega in kulturnega poslanstva družboslovja in humanistike. Avtorji, kot so Burawoy, Alexander in Aronowitz, javno sociologijo razumejo kot polje sodelovanja med znanostjo in javnostjo, ki vodi h skupni rekonstrukciji družbenega dobrega. Z ustvarjanjem intelektualnih križišč med svetovno sociologijo in slovensko sociološko dediščino želimo prispevati tudi k tistim kritičnim pobudam v mednarodnem znanstvenem prostoru, ki se zavzemajo za de-marginalizacijo vednosti, ki nastaja zunaj globalnih centrov moči,  in ki je posledica jezikovne, ekonomske in politične podrejenosti družb na obrobjih.

Za zagon razprave o javni sociologiji v Sloveniji smo v jubilejnem letu izpostavili tri temeljne sklope usmeritev za krepitev javne besede sociologije:

  1. Depolitiziranje sociologije po a priori ideoloških delitvah, ki jih proizvaja vladajoči tranzicijski diskurz in ki v skupnem učinkovanju slabi temeljno družbeno poslanstvo sociologije, to je, kritično analizo družbe. To pomeni zahtevo po notranjem dialogu slovenske sociologije s svojimi začetki in kritično refleksijo dediščin, ki so jih oblikovali tvorci slovenske sociologije. Cenzura, ki vlada v trenutni sociološki misli, ko gre za pionirje slovenske sociologije, sodeluje pri reproduciranju ideološkosti sociološke vede, ki jo vsiljuje politika, in onemogoča znanstveno vrednotenje zgodnjih del slovenske sociologije in njihovih avtorjev.
  2. Politično artikuliranje zahteve po partnerstvu pluralnih družbenih akterjev pri oblikovanju znanstvene politike RS. Znanstvena politika je integralni del formuliranja družbenih vizij. Marginaliziranje družboslovja in humanistike, kar zadeva vizijo družbe znanja, je v Sloveniji doseglo kritično stopnjo. Kvazi-nevtralnost javne agencije, ko gre za odločanje o financiranju znanstvenih projektov in skupin, je samo vrh ledene gore, v katero je slovenska znanstvena politika (oziroma odsotnost te politike) v zadnjih dveh desetletjih zamrznila najbolj prodorne znanstvene projekte in ideje.
  3. Nove oblike komuniciranja z javnostjo: če želimo, da se sociologijo umesti na zemljevid javne razprave kot tisto znanstveno disciplino, ki aktivno sooblikuje družbeno, politično in kulturno krajino slovenske (in širše) javnosti, je nujno iznajti drugačne načine sodelovanja z javnostjo, kot to velja sedaj. To pomeni v prvi vrsti vzpostavljanje partnerstva med številnimi akterji, ki javno delujejo, pa tudi s tistimi, ki ta čas nimajo dostopa do javne besede. Le tako lahko zagotovimo tisto kvaliteto javne debate, ki bo črpala iz soočenja med različnimi teoretsko-znanstvenimi možnostmi, ne pa nasedala populistično-manihejskim opredelitvam političnih možnosti, kot jih promovira vladajoča medijska kultura. Pri tem je zelo pomembno, da izoblikujemo tudi nove politike sodelovanja z mediji, ki bodo preprečile dominantnemu medijskemu pristopu všečno popreproščeno polarizacijo javnega mnenja.

Program Javne sociologije se z obeležitvijo jubilejev ni končal. V postjubilejnem letu se nadaljuje s projektom Delamo prihodnost, ki ga izvaja Katedra za občo sociologijo Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete UL.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: